19Sep/24

V 92. letu starosti nas je zapustil Marjan Žveglič, ustanovitelj in prvi predsednik Društva Zaupni telefon Samarijan

Marjan Žveglič (1933 - 2024), 
ustanovitelj društva Zaupni telefon Samarijan in njegov prvi predsednik

Marjan Žveglič je svoje življenjsko poslanstvo našel v skrbi za ljudi v stiski, ki nimajo nikogar. Teolog po izobrazbi, je bil v svojem poklicnem življenju aktiven na različnih področjih: med drugim je bil knjigovodja, pevec v opernem zboru, tajnik Škofijske Karitas, delal je v Slovenijalesu v marketingu in v Delu kot namestnik direktorja prodaje. Njegovo življenje pa je bistveno zaznamovala prav ideja o ustanovitvi društva Samarijan, ki je postala njegov življenjski projekt in dosežek, sadove katerega uživamo še danes.

Ko je v letu 1994 nastala ideja o ustanovitvi telefona za klic v duševni stiski, je v Sloveniji že obstajalo nekaj tovrstnih telefonov, a so delovali le nekaj ur na dan. Izhodišče Marjana Žvegliča pa je bilo, da mora takšen telefon delovati 24 ur na dan, vse dni v letu, kajti stiska posameznika s samomorilnimi mislimi ne more čakati. Poleg tega je želel, da bi bili vsi prostovoljci na telefonu deležni temeljitega usposabljanja. Začeti takšen projekt iz nič, brez sredstev in širše podpore nikakor ni lahka naloga, pa vendar se je Marjan skupaj z ženo Pavlo in nekaj somišljeniki odločil, da ga izpeljejo. Ustanovili so društvo in vložili ogromno truda in časa, da so z osebnim nagovarjanjem nabrali prvih 90 prostovoljcev. Pripravili so temeljne strokovne smernice delovanja na temelju Rogersove metode nedirektivnega svetovanja, izvedli usposabljanje in decembra leta 1996 začeli. Od takrat dalje telefon ni prekinil svojega delovanja niti na trenutek. Danes si le stežka predstavljamo, koliko požrtvovalnosti in dela na etični pogon je bilo potrebno za tak dosežek.

Marjan je bil predsednik društva vse do leta 2006; starejši prostovoljci se še spominjajo, da je bil v tistem času navzoč pri menjavi prostovoljcev ob 10h zvečer prav vsak večer. Če morda prostovoljca, ki bi moral prevzeti telefon, ni bilo, je sam sedel za telefon vse do 6h zjutraj. Brez takšne predanosti in zavezanosti plemenitemu poslanstvu društva verjetno ne bi zmoglo biti na voljo posameznikom v stiski 24 ur na dan, prav vse dni v letu. Marjan Žveglič je zaoral ledino in postavil temelje za društvo, v katerem se je v 28. letih delovanja zvrstilo že več kot 1.100 prostovoljcev.

Pogreb je bil v sredo, 18. 10. 2024, v ožjem krogu.

Za vedno bo ostal svetal zgled vsem nam, ki tudi še v letu 2024 sedemo za telefon in darujemo svoj čas posameznikom v stiski.

10Sep/24

10. september – svetovni dan preprečevanja samomora

Po podatkih NIJZ je v letu 2023 zaradi samomora v Sloveniji umrlo 358 oseb, od tega  295 moških in 63 žensk. V zadnjem desetletju je opazen trend upadanja; samomorilni količnik (št. samomorov na 100.000 prebivalcev) je v letu 2023 najnižji v zadnjih desetih letih. K upadu prispeva veliko dejavnikov: od boljše kvalitete življenja, zdravljenja in ukrepanja pri težavah v duševnem zdravju do omejevanja dostopnosti alkohola, pojava novih tehnologij, ki povezujejo ljudi med seboj, pa tudi spremenjenih stališč do iskanja pomoči v stiski. Prav tako je danes na voljo več preventivnih programov in ozaveščanja o tem problemu. To je vzpodbuden podatek, toda preprečevanje samomora mora ostajati naša prioriteta in naloga celotne družbe, vsak dan v letu.

Svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga vsako leto obeležujemo 10. septembra, letos prvič poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«. Cilj gesla, ki bo aktualno do leta 2026, je ozaveščanje o tem, kako pomembno je, da spreminjamo način pogovora o samomoru in njegovo razumevanje. Gre za premik od kulture tišine in stigme h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore, kar zahteva sistemsko spremembo. Na ta način lahko ustvarimo bolj podporno in sočutno družbo, v kateri bo samomor mogoče preprečevati (vir: Program Mira, www.zadusevnozdravje.si)

Pogosto nas skrbi, ali bomo znali pravilno pristopiti, bomo našli prave besede? Naj nas ne bo strah pristopiti k osebi, ki kaže znake stiske! “Ljudje, ki so bili v samomorilni stiski, kot najpomembnejši dejavnik, ki jim je pomagal iz težke situacije, navajajo iskreno podporo in skrb drugih ljudi,” pravi dr. Poštuvan v priročniku Pogovor o samomoruPriročnik s koristnimi praktičnimi napotki, kako se pogovarjati z osebo v stiski, je na voljo TUKAJ.

V pomoč nam je lahko tudi priročnik PPP (Psihološka prva pomoč), ki ga je pripravil NIJZ. PPP (Psihološka prva pomoč) je osnovna podpora, ki jo lahko nudimo osebi v stiski, dokler se stiska ne razreši ali ni na voljo strokovna pomoč. Prav vsak izmed nas lahko nudi psihološko prvo pomoč osebi s samomorilnimi mislimi ali s samomorilnim vedenjem. V brošuri v priponki so predstavljeni trije temeljni koraki:

  1. kako prepoznati znake in simptome samomorilne stiske;
  2. kako pristopiti k osebi, ki je samomorilno ogrožena;
  3. kako nuditi ustrezno pomoč in spodbuditi k uporabi strokovnih virov pomoči.

Priročnik je na voljo TUKAJ.

Breme stiske je najtežje, kadar ga nosimo sami. Zaupni telefon Samarijan je posameznikom v stiski na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu.
30Aug/24

Oktobra 2024 znova usposabljanje za nove prostovoljce v Mariboru

Društvo Zaupni telefon Samarijan oktobra 2024 v Mariboru organizira usposabljanje za nove prostovoljce, ki bodo na voljo na telefonu za klic v stiski.

Vabljeni vsi, ki v sebi gojite občutek za pomoč sočloveku, empatijo in pripravljenost za prostovoljsko delo.

Prijave sprejemamo do ponedeljka, 30. septembra 2024 na telefonski številki 01 23 91 673 ter mailu samarijan@gmail.com.

Najprej vas bomo povabili na pogovor, kjer boste izvedeli več o samem prostovoljstvu in se prepričali, da vam to res ustreza. Usposabljanje nato traja tri mesece; teoretični del poteka 6 zaporednih sobot s pričetkom 19. oktobra 2024. Za več informacij smo vam z veseljem na voljo na naših telefonskih številkah in elektronskih naslovih.

Več o tem, kaj pomeni postati prostovoljec na Zaupnem telefonu Samarijan, si lahko preberete tukaj.

Z veseljem pričakujemo vaš klic!

30Aug/24

Pripravljen preprosto biti človek

Prispevek anonimnega prostovoljca je bil objavljen v glasilu Slovenske Filantropije  v maju 2023.

Pisanje o stvareh, katere živiš in jih ceniš, je vedno koristno, saj le tako ne postanejo samoumevne. Vsakodnevni vrvež znotraj omejitev časa in prostora poskrbi, da izzveni osnova lepote še tako čarobnih izkustev, kot so interakcije in čustvene povezave z ljudmi. Zato bom to nalogo (delitev svoje izkušnje) sprejel kot vrnitev k osnovi lepote dela na telefonu v stiski. To svoje izkustvo bom poskušal predati kot prostovoljec, čigar delo ima veliko večji pomen, kot si običajno kdo predstavlja.

Kot prostovoljec v Društvo Zaupni telefon Samarijan delam že približno deset let. Moja pot se je začela po naključju, če v naključja seveda verjamemo. Oglas za prostovoljsko delo sem takrat našel prav na straneh Filantropije, in da danes pišem članek ravno za to organizacijo, je mogoče tista iskrica, ki me tokrat ponaša v razmišljanje o čarobnosti prostovoljskega dela in o smislu človeškega altruizma nasploh. Moja pot prostovoljstva se je začela z rojstvom prvega otroka, ki mi je v prvih minutah rojstva predstavil mogočnost življenja, ki sem takrat tudi dobro ponotranjil in ga od takrat tudi veliko bolj cenim. Hkrati je izkušnja prinesla tudi globoko zavedanje minljivosti, saj je partnerka ob porodu zaradi velike izgube krvi pristala pod rokami kirurga, ki ji je omogočil, da je lahko življenje nadaljevala.

Danes se spominjam, da je nek nagon v meni vzbudil potrebo, da vrnem vse te vrečke krvi, katere so bile pretočene v telo moje partnerke po kirurgovem posegu. A žal mi ta vrnitev ni najbolje uspevala, saj sem se po darovanju krvi velikokrat počutil slabotno. Zato sem kmalu začel iskati alternativo. Takrat je bilo moje vprašanje, kaj lahko dam za to, kar sem dobil. Sámo povezanost ljudi sem že takrat čutil v velikih širinah, zato se nisem obremenjeval s tem, kaj moram vrniti. Bil sem pripravljen, in samo to je bilo pomembno. Pripravljen preprosto biti človek in s tem prostovoljec za karkoli.

Prijava na oglas za delo na telefonu v stiski Samarijan me je pripeljala na sestanek, kjer sem bil kasneje tudi izbran, da lahko začnem z izobraževanjem. Moja pričakovanja so bila seveda čisto drugačna od dejanskega programa. Kot angažiran prostovoljec sem bil pripravljen veliko dati in ob tem sprejeti kompromis, da se bom po opravljenem delu počutil mogoče slabo ali izmučeno. Tako kot sem se počutil takrat ob darovanju krvi. Vendar se je izkazalo, da bom vse to, kar se bom naučil za namen pogovorov z ljudmi v trenutnih stiskah, lahko uporabil kot orodje za delo na sebi. Ljudje smo pač takšni, da delujemo iz sebe in nam pogovori s poslušalci izzovejo marsikatero vprašanje, o katerem se mogoče do takrat nismo bili pripravljeni pogovarjati ali pa preprosto nismo niti vedeli, da v nas problem sploh obstaja, dokler tega nismo začutili med samim pogovorom in je bilo to nekako izzvano iz naše podzavesti. Tako se je moja pot samoizpopolnjevanja tudi začela. Počasi, sloj za slojem, da ne bi preveč bolelo, in da bi bilo delo dovolj dobro tudi opravljeno. Seveda vse pod nadzorom mentorjev in supervizorjev. Ključen je bil zelo dobro zastavljen program, za katerega bi sedaj bil tudi pripravljen plačati, saj njegovo vrednost cenim bolj kot kadarkoli poprej. Še posebej zato, ker ga kot mentor zadnja leta tudi predavam novim prostovoljcem in tako še bolj čutim njegovo pomembnost. Vidim ga kot zelo široko sestavljeno osnovno načelo delovanja društva v okviru nedirektivnega svetovanja.

Kot prostovoljci veliko delamo na nenasilni komunikaciji, katere znanje tudi prenašamo v naše zasebno življenje in s tem postajamo boljši tudi v svojem družinskem in socialnem krogu. Pomemben pogoj za takšno komunikacijo je mirnost, ki je nekakšna predpriprava za začetek pogovora. Predpogoj je tudi to, da smo v stiku s samim sabo. Da smo dobro. Če pa je dobro še naš sogovornik, pa ta komunikacija preide v prijetno harmonijo, v kateri sta obe strani lahko slišani. V takšni komunikaciji slišiš sogovornika in ga s svojimi odzivi spremljaš, takrat ga zares slišiš. V samih kriznih klicih je klicalec velikokrat pod stresom, zato je ključno, da takrat prevzamemo vlogo usposobljenega poslušalca in poskušamo z vsem pridobljenim znanjem klicalca umiriti in ga osvoboditi trenutne stiske. V kolikor se stvar sliši enostavna ali kompleksna, drži oboje. Pogovori z ljudmi so zelo življenjski, včasih enostavni, včasih pa težki. Pomoči potrebni uporabniki telefona za klic v stiski imajo različna pričakovanja. Po lastnih izkušnjah bi lahko podelil to, da so ti ljudje po opravljenem klicu v velikem odstotku razbremenjeni, saj je velikokrat pomembno predvsem to, da so slišani. To osnovno človekovo potrebo biti slišan pa lahko mi kot prostovoljci zelo dobro zadovoljimo, saj smo za to usposobljeni. Ker pa smo kot prostovoljci zavezani k popolni anonimnosti, lahko večjo globino vsebine programa izkusite osebno, in sicer tako, da se pridružite našim vrstam in se prijavite kot prostovoljec. Vse osnovne informacije dobite na naši spletni strani.

30Aug/24

Želite postati boljši poslušalec? Izboljšajte svoje veščine s pomočjo aplikacije MonaLisa

Mednarodna zveza za telefonsko pomoč IFOTES, katere član je tudi Zveza STS in s tem tudi društvo Samarijan, je razvila brezplačno spletno orodje za preverjanje in izboljševanje poslušalskih veščin prostovoljk in prostovoljcev, ki delajo na telefonih za klic v duševni stiski. V Zvezi STS so poskrbeli, da je aplikacija MonaLisa sedaj na voljo tudi v slovenščini.

Za vse, ki želite preizkusiti svoje sposobnosti in piliti spretnosti poslušanja, sprejemanja in empatičnega odzivanja, so na voljo zanimive interaktivne vaje, ki jih ponuja Mona Lisa – dostop je na voljo TUKAJ.